četrtek, 19. januar 2017

2016

Pa sem.
Zadihala v novo leto.

Še enkrat prelistala knjigo starega.

Toliko lepega se je zgodilo.

Piran, bratov maturantski ples, zaroka, vikendi na Koroškem, nov tattoo..

O slabih stvareh tokrat ne bom.

Zapiram knjigo.







Po nekaj dneh bolniške, pokvarjenem avtomobilu, petih litrih vroče čokolade sem spet tukaj.
Pobrisala prah in računalnika, ga prižgala, pregledala meile si naredila še eno vročo čokolado in začela.

Odpisovati. Pošiljati nove meile. Povpraševanja. Želje.

Poroka se bliža.
Ta veseli dan bo čez 240 dni.

Vsakič znova se sprašujem, koliko časa prej si je potrebno vzeti za planiranje tega dogodka. Ker roko na srce, sem naredila že veliko! Vendar, ko pomislim koliko stvari je še potrebno urediti se mi zdi, da sem na začetku.
No, pa saj mi gre!

Še kakšno vročo čokolado bom spila pa bom vse uredila.
Danes sem se odločila za belo.
to pomeni, da sem šla izven mojega varnega območja.

Dobro kaj, ne?


Se beremo kmalu!

torek, 20. december 2016

Vesele praznike!

                          bližajo se dneVi, ki so namenjeni druženju
                                        družEnju z družino in prijatelji, ki nekaj pomenijo
                                      dnevi Sreče in osebnega zadovoljstva
                            dnevi, ko smEh odzvanja povsod!
                     povsod se čuti le Ljubezen
                             in samo to jE pomembno!

                                                             Pride čas, ko ostanejo le spomini
                                                     lepe hRanimo za vse življenje!
                                                           dAjejo nam
                                                            Zagon za naprej
                                                     tisto Nekaj kar rabimo za vsakdanje življenje
                                      upanje v nov jutrI
                                                            Ko nas zapusti sreča
                                                           vEmo kje jo spet najdemo.

Doma. Za praznike.
Vse lepo tudi vam!




nedelja, 13. november 2016

Kaj se je gledalo, ta teden?

Film, ki me je pustil brez besed.
Film, ki nam pokaže, da čudeži obstajajo.
Samo verjeti je treba v njih.

Posnet po resnični zgodbi.

Priporočam vsem, ki verjamejo ...

ponedeljek, 24. oktober 2016

Koliko tattoojev že imam?

Konec septembra je postalo moje telo bogatejše še za en tattoo. Zdaj imam že tri.

Za tattooje se ne odločam kar čez noč, vsak nosi svojo zgodbo. Saj se mi zdi zelo pomembno, imeti dober razlog za nekaj kar se ne bo iz moje kože zbrisalo nikoli. Vsak je pečat nekega obdobja skozi katerega sem šla.

Prvi tattoo, ki ga imam na levi strani nad prsmi, je EKG srca - zaporedje krivulj, ki se ponovijo ob vsaki fazi črpanja srca. EKG ni moj, niti njegov. Je delo moje roke, zaprtih oči, domišljije. Ravna črta vmes, pomeni življenje. Življenje, ki ga nadaljujem po njem. Tattoo s katerim sem začela obdobje po smrti. 

Imperfection is beauty krasi del med lopativama. Zakaj? S tem tattoojem sem se komaj razvila in dojela, da lahko določene stvari pustiš za sabo tudi če bolijo. Če so včasih bolele. Besede so tiste, ki najbolj ranijo, ki se jih najtežje pozabi.

Tretji in zagotovo ne zadnji tattoo krasi mojo levo roko, nahaja se tik pod komolcem. Črta s podpisom, meni zelo ljube osebe.

 Povezanost je tisto kar je med nama.


In kako skrbim za svoje tattooje, da bodo ostali sijoči in sveži za vedno?

Mazilo TATTOO CARE je sestavljeno iz:
VITAMIN E je naravni antioksidant in pospešuje celjenje kože
VITAMIN A kožo obnavlja in izboljša elastičnost, teksturo in tonus
OGNJIČ deluje proti mikrobom in pospešuje rast novih zdravih celic, pomirja občutljivo in razdraženo kožo
OLIVNO OLJE ima izjemno antioksidantno delovanje, ponuja dolgotrajno vlažnost in ščiti pred delovanjem prostih radikalov
JOJOBINO OLJE kožo vlaži, hrani in jo varuje pred vplivi okolja, čez cel dan ter ne pušča mastnega videza

ZAKAJ MAZILO IN NE KREMA?
Kreme uvrščamo med emulzijske gele, sestavljene iz oljne in vodne faze. Glede na sestavo se kreme hitro sperejo z vodo in ne tvorijo na koži nikakršne zaščite. Medtem, ko ima pri mazilih zunanja faza mastni značaj in se ne more sprati z vodo. Zato naši koži zagotavlja dolgotrajno zaščito in ji nudi globinsko navlaženost.



Ste že videli kakšen tattoo ima moj Nik?
Sama se za kaj takšnega verjetno ne bi odločila. Pa ne zato, ker nimam idej ali bi mi bilo škoda denarja. Velikost je tista! Fant je trpel dvakrat po sedem ur. Če seštejemo je to resnično ogromno! Vsi, ki imamo tattoo se bomo s tem verjetno strinjali. Bolečina naredi svoje. 

Pokažem naslednjič!

nedelja, 23. oktober 2016

Knjiga tega tedna je ...

Jojo Moyes
OB TEBI

Knjigo sem prvič prebrala dve leti nazaj na morju. Morje s starši ter babico in dedkom, sliši se super! Ker je pa babi več kot očitno brez očal gledala slike apartmaja. se na morju vse skupaj ni zdelo več tako super.
No, še sreča da pri meni na morju ne gre brez knjig. Tako sem zelo oborožena šla v to noro dogodivščino.

Čeprav se iz osebnih razlogov tej tematiki (invalidnost) na veliko izogibam sem tokrat popustila. 
Priznam! Knjigo sem prebrala z enim dihom!

Navdušena nad zgodbo! Liki!

Na kratko:

"Lou Clark ve precej stvari. Ve, koliko korakov je od avtobusne postaje do doma. Ve, da rada streže v čajnici, in ve, da mogoče ni ravno zaljubljena v svojega fanta Patricka. Toda Lou ne ve, da bo kmalu izgubila službo in se ji bo življenje obrnilo na glavo. Will Traynor ve, da mu je nesreča z motorjem vzela vso voljo do življenja. Ve, da se mu zdaj zdijo dnevi prazni in brez radosti, in natanko ve, kako bo temu naredil konec. Toda Will ne ve, da bo v njegov svet vsak hip zakorakala Lou s svojimi živahnimi barvami. In nobeden od njiju ne ve, da bosta drug drugega za vedno spremenila."



Ko pa sem ugotovila, da bodo po knjigi posneli še film se je moje navdušenje le še stopnjevalo. Že res, da noben film do zdaj ni mogel prekositi knjige. Pa sem se vseeno odločila in si šla film s tono robčkov ogledati v kinu. Niku na začetku sicer nisem povedala kaj greva gledati, močno dvomim, da bi ga drugače spravila v kino.

Ko pa je bilo filma konec sva bila oba navdušena. Odlična zgodba, še boljši igralci! Film, ki si zasluži kakšno solzo in ogled zgodbe skozi srce.



In zakaj mi zgodba še nekaj časa ni šla iz glave?
Evtanazija!

Medicinska pomoč pri umiranju oziroma medicinska pomoč pri samomoru. Evtanazija pomeni, da nekdo (po navadi zdravnik) pomaga umreti nekomu drugemu s smrtonosno injekcijo ali s strupom oziroma preprosto tako, da izklopi naprave, ki bolnika ohranjajo pri življenju.

Tukaj me zanima vaše mnenje!
Ja ali ne?

torek, 18. oktober 2016

Kje živi rak? S čim se hrani, da ne gre stran?

Oktober je mesec boja proti raku dojk.
November je mesec boja proti raku na prostati.

Kot otrok, sem si to bolezen vedno predstavljala zelo živo. Raka, ki leze po telesu. 
Otroška domišljija.

Sama se do letošnjega marca z rakom nisem srečala. Trkala na les, da v mojo bližino ni prilezel. No, marca je. Teh trenutkov se še vedno močno spominjam, s solzami v očeh. Šele v tem času, sem ugotovila, kaj preživljajo ostale družine, ki imajo raka za sovražnika.

Tudi naša družina ga ima. Sovražnika s katerim se bojuješ vsaki dan. Ki ga vsaki dan prekleješ, zakaj je prilezel ravno sem. Do nas. S čim se hrani, da ne gre stran? Mu je res tako dobro, da se je kar udomačil pri nas? Oh!

Pri Europa Donna sem zasledila stavek "Ujemi pravi trenutek - to je sreča!".
Stavek se mi je takoj utisnil v spomin. Zelo dobro je, da smo ljudje poučeni o tem, da prepoznamo spremembe v našem telesu in tako vemo, kdaj se je dobro oglasiti pri zdravniku in raziskovati naprej.
Ljudje pozabljamo kako pomembno je zdravje, zgodnje odkrivanje bolezni! Saj bomo le tako imeli možnost po učinkovitem zdravljenju, ki prinaša dobre rezultate.Moje mnenje je, da smo ljudje še vedno preveč zavarovani vase. 

"Meni se pa to ne more zgoditi."

Oh! Pa se lahko. Pa še kako hitro.

Pri nas se je zgodba začela z nogo, "ki ni več ubogala". Tako dolgo ni ubogala, da se je šlo zdravniku. Od zdravnika pa ... pridržanje v bolnišnici.

Pri nas rak živi v dedkovem telesu.
In upam, da ON veliko prej izgubi bitko ... Dedek pa ostane z nami!