Zadnje čase imam tisto "ta črno" bolezen.
Saj veste ... vedno
ko grem v trgovino pogledujem po lepih stvareh, živahnih barvah, ki kar vabijo
da jih oblečemo in v njih preživimo mavrični dan. Ko pohitim v garderobo z vsemi
temi mavričnimi barvami se ustrašim same sebe. Ne vem, ali je to zaradi letnega
časa, te megle ki nam vsak dan "polepša" jutro. Na hitro odhitim iz garderobe
in med vsemi temi modeli, ki sem jih poskusila poiščem mojo barvo. Črno. In tako
se nakup zaključi. V vrečki nekaj majčk, hlače in moje počutje je kar hitro
boljše. In potem kombiniram. Črno majico, črne hlače, črni blazer, jopco ali jaknico,
da pa vse skupaj poživim pa še zeleno Adidasovo torbico brez katere težko
zapustim dom. Edino kar je na meni v barvah so nohti. Ponavadi sicer tudi črni,
vendar jih zelo rada oblečem v zeleno, modro, rumeno ali kakšno drugo mavrično
barvo.
In pa seveda šal.
Brez mojega maroško rjavega šala grem v teh dneh težko
kam. Starost pri njemu ni ovira, da me vsak dan znova zelo dobro greje.
Ko hodim po ulicah ugotavljam, da verjetno nisem edina s to
boleznijo. Mimo mene švigajo blond glave, pa rdeče in rjave, vmes še kakšna
oranžna in pa seveda črne.
In oblečeni? V
črno, seveda.
Smešno,a ne?
Mavrica ima ogromno barv. Pa še vedno večina
posega prav po črni.
Jaz kar nekaj časa nisem bila ljubiteljica črne, zadnje čase pa kupujem le še črne ali temno modre stvari. Verjetno zaradi letnega časa. Poleti bom verjetno spet pri pastelnih barvah. :)
OdgovoriIzbriši