Doma.
Za mizo, razgled čez Fužine, BTCja vse do Šmarne gore je znova čudovit.
No, ne samo čudovit. Ponovno jemlje dih.
Kot že nekaj krat poprej.
Slušalke na ušesih. Tavelike, da se bolje sliši.
Priprave na Muffe, Elvise, Gala in Severo so v polnem teku.
Soba polna oblačil še čaka, da jo pospravim.
Priznam, ne da se mi.
V teh vročih dneh ni volje.
Volje.
Kot slaba volja vsako jutro, ko, kot vedno ne najdem tistega kosa oblačila, ki si ga zamislim za v službo.
Po službi seveda pohitim domov.
Pod klimo, da bo jasno.
Ker smo ravno pri tistih dnevih, ko si rečemo "hvala bogu za klimo!".
Trkam na les, ker pridno dela. Že nekaj let.
Pogrešam Piran.
Ni komentarjev:
Objavite komentar